V začetku 20. stoletja je bila na ženskah zagorela koža vse prej kot priljubljena. Svetla in gladka polt je bila občudovana. Šele čez desetletja je prišla v modo zagorela polt, kot znamenje bogastva. Sončenje in s tem zagorela polt, je postalo tako priljubljeno, da so ljudje začeli načrtovati počitnice tako, da bi bili deležni čim več sonca.

Danes preko medijev, zdravnikov, vemo da je sončenje škodljivo, da izsušuje kožo in pospešuje nastajanje gub in njeno prezgodnjo staranje. Koža je zaradi sončnih poškodb videti izčrpana, zgubana in usnjata, pordela, suha, dobi neenakomerne pigmentacije, povečane krvne žile ...

Opekline, ki jih dobimo od prekomernega sončenja sicer kmalu izginejo, dolgoročne poškodbe pa se včasih pojavijo šele po mnogih letih.

Če uporabljate najvišji zaščitni faktor, še ne pomeni, da ne boste porjaveli. Vse sončne kreme bi morali nanašati cca 2 mm debelo (pustili bi belo sled), da bi imela resnično takšni zaščitni faktor kot piše na embalaži.

Torej je kljub zaščiti ki jo nanesete na kožo najboljša zaščita izogibanje.

Če se vseeno ne morete upreti zagoreli polti, pazite vsaj na svoje otroke (vse do poznih najstniških let-če jih navadite že kot zelo male, se bodo tega držali) in v največji sezoni ne hodite z njimi na sonce v največji vročini. Poizkusite najti drugačno zabavo, v kakšnih pokritih bazenih, igranje iger v senci,... Vendar bodite pozorni na senco v odprtih prostorih, saj sončni žarki prodrejo tudi čez liste, zato otroke in sebe namažite, tudi če ste v senci.

Poizkusite pridobiti navado, ki jo imajo svetlopolte ženske, ki živijo na severu. Vsak dan se po tem ko se namažejo obraz z dnevno kremo namažejo še z sončno. Uporabljajte vedno ločeni kremi, saj tudi če dnevna krema vsebuje zaščitni faktor je veliko prenizek kot ga potrebujete.

svetuje Mojca Jan (kozmetični studio Lanis)