Marko Hren je vodja Plesnega mesta, trener, sodnik, velik humanitarec, nekdanji vrhunski rock and roll plesalec ter še kaj bi se našlo. Je vsekakor ime, ki je povezano s številnimi aktivnostmi ne samo na plesnem področju, kjer ga poznajo vse generacije plesalcev. Zaupal nam je, kaj ga še veseli ob plesu in kako izkoristi tisti čas, ki ga ima le zase.

 Marko, ste plesni pedagog, učitelj in plesalec. Ali obstaja kakšna skrita želja, ki je še povezana s plesom in je niste uresničili?

Pravijo da sem nor (smeh). In ja za kaj takega je treba biti nor... pa kupiti je treba kako srečko. Če bom zale na lotu, bi namreč v Plesnem mestu naredil mjuzikl za katerega bi se pripravljali celo leto in v njem bi sodelovali otroci, starši in plesni pedagogi Plesnega mesta, glasbeniki, kostumografi, scenografi, tonski mojstri,... Projekt pa bi bil brezplačen za vse udeležence (otoke, mladino in starše), še več sodelujoči bi na koncu lahko dobili celo nagrado. Recimo nekaj dni v Londonu in ogled različnih mjuziklov. Rad bi v tem projektu omogočil ples vsaj 100 otrokom in mladini, z njimi bi bilo vključenih vsaj še 100 staršev in cca 20 plesnih pedagogov pa učiteljev petja, glasbeno skupina itd. Po celoletnem šolanju (ples, glasba, igra, izdelovanje, scene, kostumov, ...) bi nastopali po vsej Sloveniji. In prepričan sem, da bi bili razprodani. Sedaj ni dovolj časa niti prostora za predstavitev takega projekta, pa še na lotu moram najprej zadeti kakšna dva miljončka (smeh).

 Zanimiva želja. Kaj pa kakšna, ki ni povezana s plesom?

Če bi imel (spet) veliko denarja ali pa bogatega strica v Ameriki, bi si omislil malo večji motor s prikolico in bo odšel z ženo Romi na daljše potovanje po Sloveniji, za katero pravi, da je neodkrita lepotica. Kaj pa si želi marko za eno mašino? To je starodobnik Zundap.

 Ni skrivnost, da ste ljubitelj starodobnikov. Zakaj vas tako navdušujejo?

V zadnjem času se pogosto udeležujem izletov s starodobniki, imam namreč scooter NSU PRIMA PRETIS letnik 1958. Ne vem če je bilo ravno smešno, a moja PRIMA me je pustila na cedilu na oldtimer izletu po zgornji Savinski dolini. A pri starodobnikih ti vedno nekdo priskoči na pomoč in tako sva oba s PRIMO potovala naprej, a v starodobnem avtodomu. Prav to so razlogi, zakaj so ti starodobniki nekaj posebnega. Govorijo o neki zgodovini, ki povezuje ljudi.

 V bistvu delate prav to, v čemer najbolj uživate. Je to smisel življenja?

Vsekakor! Predvsem to, da vsako jutro vstanem in komaj čakam, da grem v službo. In to želim vsem vam pa naj bo to služva, šola, trening,... karkoli le da vas veseli tako kot mene Plesno mesto.

 Vse obveznosti od vas terjajo kar nenehno delo. Kaj pa si potem privoščite počitek, dopust?

Dopust si običajno privoščimo meseca julija. Žal je bila lansko leto to bolj slaba izbira, saj je bilo veliko dežja in premalo lepih sončnih dni. No vseeno smo preživeli štiri dni v campu Vakanela pri Vrsarju, kjer smo postavili našo prikolico in so v njej dopust nadaljevali naši ta'mladi – hčerka z družino. Na koncu naj bi midva z ženo prišla še za kakšnih pet dni, a smo prikolico predčasno pospravili, saj nima smisla, da na morju nosiš volnene nogavice.

Kdaj in kje ste bili na zadnjem potovanju?

No kot izlet pa smo izbrali Dunaj, kjer smo si končno lahko ogledali tudi Schonbrunski dvorec in park. Žal pa zaradi pomanjkanja časa nismo uspeli iti v dvorec, torej nas je očaral le od zunaj, seveda pa smo prehodili vse parke, obiskali slapove, …

 Imate morda že izbrano destinacijo za naslednje potovanje?

Pripravljam se na Makedonijo. Obiskati, točneje presenetiti nameravam sovojaka iz nekdanje JNA in to bo vse skupaj narejeno kot izlet z avijonom do Skopja, nato sledi Tikevš kavadarci – torej obisk prijatelja in nato jo skupaj mahnemo na Ohridsko jezero za nekaj dni in mogoče še kam.

Po naravi ste avanturist. Kakšne počitnice so za vas tiste idealne?

Težko vprašanje … lepo vreme, prijetna destinacija, kjer predvsem ni veliko hrupa, gneče, … in prijetna družba. Mogoče bi enkrat šel celo po celi nekdanji naši skupni domovini z avtodomom. Mika me tudi Finska in njen sever v času hude zime, saj veste tišina, Polarni sij (Aurora Borealis), vprega z jeleni,… večeri v koči ob ognju. Je pa zame vedno čarobno, ko grem v Trento, obiščemo Kekčevo domačijo, tam prespimo naslednji dan pa izlet do slapov Zapotok. V Trenti bi lahko ostal cel mesec. Načeloma pa ne maram prostranih plaž, kjer stoji na tisoče senčnikov in ležalnikov. Nisem ljubitelj industrijskega turizma in to pove dovolj.

 Bili ste tudi v Egiptu. Kako pa je bilo tam?

Na to potovanje imam lepe in nekoliko manj lepše spomine. Tisti slabši so bili, da je moja žena hudo zbolela na koncu potovanja po Nilu. Nauk našega potovanja je bil ta, da če je v skupini kdo vidno bolan že prvi dan, naj ga vodič vljudno pošlje domov, ne pa da okuži še druge udeležence. Kljub vsemu pa je bilo to potovanje eno lepših, ki sem jih doživel.

Kako organizirate počitnice? Sami ali preko agencije?

Različno. Po Nilu sva potovala preko agencije, na Dunaj sva se odpravila sama oz s prijatelji, srečanja in izlete starodobnikov organizirajo klubi, …

 Nam za konec zaupate še kako zanimivost z vaših nastopov?

 

Za promocijo Rock n Roll-a smo se povzpeli na Triglav, kjer sva z Anito naredila »najvišjo salto na svetu«, naši Hip Hoparji pa so na Kredarici nastopili ob spremljavi pevskega zbora, saj ni bilo na voljo dovolj dolgega električnega kabla, da bi dobili energijo iz Kredarice. V veliko čast pa nam je bilo, da nas je na Svetovnem pokalu obiskal Borut Pahor in še bi lahko naštevali, ne nazadnje smo mi ponosni na vse naše plesne zgodbe.